Piknométer je merilna priprava za merjenje gostote kapljevin ali majhnih teles. Sestavljen je iz stekleničke z brušenim vratom in prilegajočega se preluknjanega zamaška. Piknometer ima umerjeno prostornino pri neki temperaturi. Če merimo pri drugačni temperaturi, ga moramo umeriti tako, da ga napolnimo s kapljevino, katere temperaturno raztezanje poznamo (npr. vodo) in s tehtanjem določimo njegovo maso. Ko odštejemo maso praznega piknometra in delimo z gostoto znane raztopine, prebrano iz tabel, lahko izračunamo prostornino piknometra pri dani temperaturi. Meritev ponovimo s kapljevino, katere gostoto želimo določiti, tako, da znova stehtamo piknometer in maso kapljevine delimo z izmerjeno prostornino piknometra pri dani temperaturi.
Gostota tekočega vzorca
Za določanje gostote tekočega vzorca najprej stehtamo prazen in nato napolnjen piknometer, ki ga termostatiramo na želeno temperaturo (običajno 20 °C).
Če za določitev gostote tekočega vzorca z neznano prostornino piknometra velja naslednje:
masa praznega piknometra z zamaškom,
masa piknometra, napolnjenega s primerjalno tekočino,
masa piknometra, napolnjenega z vzorcem,
gostota primerjalne tekočine pri dani temperaturi,
potem je gostota tekočega vzorca:
Gostota trdnega vzorca
Princip merjenja gostote trdnega vzorca s piknometrom temelji na volumnu izpodrinjene tekočine. Postopek je podoben kot pri tekočem vzorcu, le da moremo tu zatehtati še piknometer z zamaškom in trdnim vzorcem, ter piknometer z zamaškom, trdnim vzorcem in primerjalno tekočino.
Če za določanje gotote trdnega vzorca s piknometrom neznane prostornine velja naslednje:
masa piknometra s trdno snovjo in primerjalno tekočino,
potem je gostota trdnega vzorca:
