Ugrofinski jeziki so skupina jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino. Govorijo se v Severni Evropi (baltsko-finski jeziki, samijski jeziki), Srednji Evropi (madžarščina), povolških in oburalskih predelih Rusije (mordvinska jezika, marijščina, permski jeziki) in zahodni Sibiriji (hantijščina in mansijščina).
Razdelitev
Ugrofinski jeziki se delijo v dve temeljni veji:
1. finsko-permska veja:
- finsko-povolška podveja:
- permska podveja:
- permski jeziki: udmurtski, komi-zirjanski, komi-permjaški
2. ugrijska veja:
- madžarski jezik
- obsko-ugrijska jezika: hantijski, mansijski
Pisava
Finski, estonski, karelski, livonski, vepsijski, votski, ingrijski, samijski in madžarski jezik so pisani v latinici, ugrofinski jeziki v Rusiji pa uporabljajo prilagojeno cirilico.
Komijski jezik je v 14. stoletju uporabljal edinstveno pisavo, imenovano Abur, ki jo je sestavil ruski pravoslavni misionar Stepan Hrap. Za redke ohranjene zapise v tej pisavi se uporablja tudi izraz staropermski jezik.
Število govorcev
Več kot milijon govorcev imajo madžarščina, finščina in estonščina. Drugi ugrofinski jeziki imajo manj govorcev. Mnogi tudi spadajo med ogrožene in so skoraj izumrli (npr. livijščina, votiščina in ižorščina).
Zunanje povezave
- Finno-Ugric Peoples Database
- Information Centre of the Finno-Ugric Peoples
