Sulfonamidi

Delovanje

Sulfonamidni antibiotiki so sintetične bakteriostatične učinkovine, ki kompetitivno zavirajo pretvorbo p-aminobenzojske kisline v dihidropteroat; slednjega bakterije potrebujejo za sintezo folne kisline in s tem purinov in DNK. Človek ne sintetizira folne kisline, temveč jo dobiva s hrano, zato sinteze DNK pri človeku ta zdravila ne zavirajo.

Indikacije

Sulfoamidni antibiotiki so znatno izgubili svoj pomen v zdravljenju, vendar se še vedno uporabljajo pri določenih bakterijskih okužbah:

• v kombinaciji s trimetoprimom (kotrimoksazol = trimetoprim + sulfametoksazol) pri zdravljenju okužbe z bakterijo Pneumocystis carinii
• v kombinaciji s pirimetaminom pri malariji, odporni proti drugim zdravilom, in toksoplazmozi
• zdravljenje okuženih opeklin (topična uporaba srebrovega sulfadiazina)
• proti nekaterim spolno prenosljivim boleznim (klamidija, trahom, mehki čankar)
• pri okužbah dihal (danes le še v redkih specifičnih primerih, na primer pri okužbi z nokardijo)
• akutne okužbe sečil (uporaba je redka)
• sulfasalazin se uporablja tudi pri kronični vnetni črevesni bolezni in kot protivnetno zdravilo

Neželeni učinki

Pri okoli 3 % bolnikov, ki prejemajo sulfonamidne antibiotike, se pojavijo neželeni učinki. Pri bolnikih, okuženih z virusom HIV je pojavnost neželenih učinkov znatno večja, in sicer okoli 60 %.

Sulfonamidni antibiotiki lahko pri sistemski uporabi povzročijo preobčutljivostne reakcije (vročina, izpuščaj, srbenje, Steven-Johnsonov sindrom), fotosenzibilnost (preobčutljivost na svetlobo) hematološke motnje (levkopenija, agranulocitoza, hipoplastična anemija, trombocitopenija, pancitopenija), neželene učinke na jetra (hepatitis, toksična distrofija), osrednje živčevje (glavobol, omotica, zmedenost...), prebavila (bolečine v trebuhu, neješčnost, bruhanje, driska...), ledvice in ščitnico. Pri lokalni uporabi lahko nastopijo srbenje, rdečina ali bolečina na mestu uporabe ter sistemski neželeni učinki (preobčutljivostna reakcija, hiperemija, rinitis, bronhospazem, levkopenija).

Seznam učinkovin

Sulfonamidne antibiotike razdelimo v kratkodelujoče, srednjedolgodelujoče in dolgodelujoče. Kratkodelujoči imajo razpolovno dobo manj kot osem ur in se uporabljajo zlasti v zdravljenju okužb sečil. Srednjedolgodelujoči sulfonamidi imajo razpolovno dobo med 8 in 20 ur in se najpogosteje uporabljajo v terapiji, medtem ko je razpolovna doba dolgodelujočih sulfonamidov daljša od 20 ur, se močneje vežejo na plazemske beljakovine in se počasneje izločajo iz telesa.

• Kratkodelujoči sulfonamidi
  • sulfaizodimidin
  • sulfametizol
  • sulfadimidin
  • sulfapiridin
  • sulfafurazol
  • sulfanilamid
  • sulfatiazol
  • sulfatiourea

• Srednjedolgodelujoči sulfonamidi
  • sulfametoksazol
  • sulfadiazin
  • sulfamoksol

• Dolgodelujoči sulfonamidi
  • sulfadimetoksin
  • sulfalen
  • sulfametomidin
  • sulfametoksidiazin
  • sulfametoksipiridazin
  • sulfaperin
  • sulfamerazin
  • sulfafenazol
  • sulfamazon

Sulfonamidno strukturo imajo tudi številna druga zdravila, na primer:

• Diuretiki
  • acetazolamid
  • bumetanid
  • klortalidon
  • klopamid
  • furosemid
  • hidroklorotiazid
  • indapamid
  • mefruzid
  • metolazon
  • ksipamid
• Antikonvulzivi
  • acetazolamid
  • etoksizolamid
  • sultiam
  • zonisamid
• Drugi
  • celekoksib (zaviralec COX-2)
  • darunavir (zaviralec proteaze)
  • probenecid
  • sulfasalazin
  • sumatriptan

Preobčutljivostna reakcija na sulfonamide se pri neantibiotičnih sulfonamidih pojavlja redkeje kot pri antibiotičnih; posamezniki, preobčutljivi na sulfonamidne antibiotike, naj ne bi imeli povečanega tveganja za preobčutljivost na neantibiotične sulfonamide.

Za preobčutljivostno reakcijo na sulfonamidne antibiotike naj bi bili odgovorni dve strukturi v molekuli teh učinkovin:

• na dušik N1 vezan heterociklični obroč, ki povzroča preobčutljivostne reakcije tipa I,
• N4-aminski dušik, ki tvori reaktivne presnovke, odgovorne za neposredne citotoksične učinke ali imunološki odziv.

Neantibiotični sulfonamidi ne vsebujejo nobene od obeh navedenih struktur.