Pesaro (romanjsko Pés're) je mesto in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Marke. Je glavno mesto pokrajine Pesaro in Urbino, ki leži ob Jadranskem morju.
Mesto ima leta 2026 95.000 prebivalcev, s čimer je drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marke, takoj za Ancono. Italijansko okoljsko združenje Legambiente mu je podelilo naziv »mesto koles« (Città della bicicletta) zaradi razvite mreže kolesarskih poti in spodbujanja kolesarjenja. Mesto je znano tudi kot »mesto glasbe« (Città della musica), saj je rojstni kraj skladatelja Gioachina Rossinija. Leta 2015 je italijanska vlada predlagala njegovo vključitev v program UNESCO Creative Cities Network, leta 2017 pa je Pesaro prejel naziv evropskega mesta športa skupaj z Aosto, Cagliarijem in Vicenzo.
Pesaro ima raznoliko lokalno gospodarstvo, ki vključuje ribolov, proizvodnjo pohištva in turizem. Leta 2020 je mesto priključilo nekdanjo občino Monteciccardo, ki danes deluje kot frazione. Med njegovimi naselji izstopa Fiorenzuola di Focara, ki je uvrščeno v združenje I Borghi più belli d'Italia (»Najlepše vasi v Italiji«).
Zgodovina
Mesto so Rimljani leta 184 pr. n. št. ustanovili kot kolonijo Pisaurum kot kolonijo na ozemlju Picentov, ki so v železni dobi naseljevali severovzhodno obalo Italije. Leta 1737 so na bližnjem kmetijskem zemljišču odkrili štirinajst starodavnih votivnih kamnov z napisi, posvečenimi rimskemu božanrstvu in zapisanimi v predetruščanski pisavi, kar kaže, da je bilo območje poseljeno že precej pred ustanovitvijo rimske kolonije.
Pod rimsko upravo je Pesaro, ki leži ob Flaminijski cesti, postal pomembno središče trgovine in obrti. Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva so mesto zavzeli Ostrogoti, kralj Vitigis pa ga je leta 539 med gotsko vojno uničil. Po bizantinski ponovni osvojitvi je bilo mesto hitro obnovljeno in vključeno v t. i. Pentapolis, del Ravenskega eksarhata. Po obdobju langobardske in frankovske nadoblasti je Pesaro prešel pod Papeško državo.
V času renesanse so mestu zaporedoma vladale plemiške rodbine Montefeltro (1285–1445), Sforza (1445–1512) in Della Rovere (1513–1631). Pod slednjo, ki je mesto izbrala za prestolnico svojega vojvodstva, je Pesaro doživel največji razcvet; zgradili so številne javne in zasebne palače ter novo mestno obzidje (Mura Roveresche). Leta 1475 je v Pesaru potekala odmevna poroka med Costanzom Sforzo in Camillo d'Aragono.
11. septembra 180 so piemontske čete vstopile v Pesaro, po njihovi zmagi nad Papeško državo v bitki pri Castelfidardu osem dni pozneje pa je bilo mesto skupaj z deželama Marke in Umbrija priključeno novi Kraljevini Italiji.
V potresih v Riminiju leta 1916 je bil Pesaro znatno poškodovan. Po potresu 16. avgusta je bilo zgodovinsko središče zapuščeno, približno 14.000 razseljenih prebivalcev pa je bilo nastanjenih v okoli 2.000 šotorih. Hudo so bile poškodovane tudi številne vasi v zaledju mesta.
| Zgodovinsko prebivalstvo | ||
|---|---|---|
| Leto | Preb. | ±% |
| 1861 | 29.496 | — |
| 1871 | 27.573 | −6.5% |
| 1881 | 28.904 | +4.8% |
| 1901 | 33.309 | +15.2% |
| 1911 | 36.620 | +9.9% |
| 1921 | 38.984 | +6.5% |
| 1931 | 42.412 | +8.8% |
| 1936 | 44.589 | +5.1% |
| 1951 | 54.113 | +21.4% |
| 1961 | 65.973 | +21.9% |
| 1971 | 84.719 | +28.4% |
| 1981 | 90.412 | +6.7% |
| 1991 | 88.713 | −1.9% |
| 2001 | 91.086 | +2.7% |
| 2011 | 94.237 | +3.5% |
| 2021 | 95.670 | +1.5% |
Glavne znamenitosti
Vojvodska palača iz 15. stoletja, ki jo je naročil Alessandro Sforza, ima značilno fasado s portikom in bogato dekoracijo z grbi ter reliefi. Prav tako iz 15. stoletja je trdnjava Rocca Costanza, ki jo je zgradil Costanzo I Sforza; ima kvadratni tloris z vogalnimi stolpi in širokim jarkom ter je bila kasneje uporabljena kot zapor. Pomembna renesančna vila je Villa Imperiale di Pesaro (ok. 1530), delo arhitekta Girolama Genga za vojvodo Francesco Maria I della Rovere in njegovo soprogo, z bogato poslikanimi prostori, ki jih je dekoriralo več manierističnih umetnikov. Mesto je znano tudi po obzidju Mura Roveresche iz 17. stoletja, od katerega sta ohranjeni le še dve mestni vrati. Med muzeji izstopata Musei Civici di Palazzo Mosca z umetninami, vključno z deli Giovannija Bellinija, ter Biblioteca e Museo Oliveriana, ustanovljena v 18. stoletju. Posebnost mesta je secesijska hiša Villino Ruggeri iz začetka 20. stoletja. Pesaro je znan tudi po mnogih cerkvah in oratorijih.
Kulturni dogodki
Filmski festival Pesaro v mestu poteka od leta 1965.
Vsako poletje od leta 1980 se v Pesaru odvija tudi Operni festival Rossini; v mestu je namreč postavljen Državni konservatorij za glasbo "Gioachino Rossini", ustanovljen v povezavi z zapuščino skladatelja Gioachina Rossinija.
Šport
Pesaro gosti domače tekme košarkarske ekipe Victoria Libertas Pesaro, ki nastopa v dvorani Adriatic Arena, tretji največji pokriti športni dvorani v Italiji, za Mediolanum Forum v Milanu in PalaLottomatica v Rimu.
Drugi profesionalni športni klubi mesta so futsal klub Pesaro Calcio a 5, odbojkarski klub Volley Pesaro in nogometni klub Vis Pesaro dal 1898.
Mesto je leta 2017 gostilo svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki.
Znani meščani
- Anna Maria Alberghetti (rojena 1936), pevka in igralka
- Massimo Ambrosini (rojen 1977), nogometaš
- Camilla Guerrieri (1628–po 1693), dvorna slikarka
- Giovanni Francesco Guerrieri (1589–1655), slikar
- Matilde Leonardi, nevrologinja in pediatrinja
- Filippo Magnini (rojen 1982), plavalec
- Gianni Morbidelli (rojen 1968), voznik formule 1
- Cristiano Mozzati, bobnar skupine Lacuna Coil
- Luca Nardi (rojen leta 2003), profesionalni teniški igralec
- Graziano Rossi (rojen leta 1954), motociklistični dirkač, oče Valentina Rossija
- Gioachino Antonio Rossini (1792–1868), skladatelj
- Dorino Serafini (1909–2000), motociklistični dirkač in dirkač
- Giovanni Sforza (1466–1510), condottiero in prvi mož Lucrezie Borgia
- Renata Tebaldi (1922–2004), operna sopranistka
- Gaj Svetonij Pavlin (ok. 40 n. št.), rimski general in guverner Britanije
