Nisaba

Nisabino ime se je sprva pisalo s kombinacijo klinopisnih znakov 𒉀 – NAGA in dingir, ki je pomenil božanskost. Znak NAGA je piktograf, ki predstavlja snop pšenice in kaže na njeno povezavo z žitom. Znak NAGA se včasih bere kot NIdaba, Jeremy Black pa poudarja, da je "ime Nisaba bolj pravilno kot Nidaba". Znana je bila tudi po vzdevku Nanibgal (sumersko 𒀭𒉀 DAN.NAGA, kasneje 𒀭𒊺𒉀 DAN.ŠE.NAGA) in bi lahko bila istovetna z boginjo Nunbarsegunu.

Nisabino čaščenje se je začelo v mestu Uma, kjer je bila v zgodnjem dinastičnem obdobju (okoli 2900-2700 pr. n. št.) najprej boginja žita. Njen simbol je bilo steblo žita.

Na fragmentu kamnite vaze, verjetno iz Girsuja, zdaj v Britanskem muzeju v Londonu, je upodobljena boginja, ki naj bi bila Nisaba, čeprav bi lahko bila tudi Nintinuga ali Inana. Kot kasnejša boginja pisanja je upodobljena na Gudejevih valjih (okoli 2125 pr. n. št.). V rokah drži zlato pisalo in glinasto tablico, na kateri je upodobljeno zvezdnato nebo.

Nisabin prehod iz izključno boginje žita v pokroviteljico pisanja in računanja je verjetno potekal v obdobju, ko je pisanje postajalo vedno bolj pomembno za dokumentiranje nakupa in prodaje žita in drugih osnovnih izdelkov. Klinopis je bil sam po sebi videti kot darilo, ki ga je ljudem podarila boginja. Pisanje se je od preprostega zapisovanja in računanja razširilo na pogodbe, zakone, zgodovino in književnost. Vzporedno s tem so se širile tudi Nisabine funkcije. Njeno čaščenje se je razširilo v Ereš, v katerem so v njenem templju častili tudi druga božanstva. Zdi se, da boginja ni imela templjev, ki bi bili namenjen izključno njenemu čaščenju. Zdi se tudi, da so jo častili predvsem z umetnostjo pisanja, ki je bilo njeno darilo. Zapisi na številnih glinastih tablicah so se njej v čast končale s stavkom "naj bo hvaljena Nisaba" (sumersko 𒀭𒉀𒍠𒊩 AN.NAGA.ZAG.SAL; Dnisaba z_a3-mi₂).

Hvalnica boginji Nisabi iz obdobja Druge urske dinastije, se začne:

"Gospa, obarvana kot nebeške zvezde, s tablico iz lapis lazuli! Nisaba, velika divja krava, rojena iz Uraš, ki so jo divje ovce hranile z dobrim mlekom med svetimi alkalnimi rastlinami, odpira usta za sedem trstik! Popolnoma obdarjena s petdesetimi velikimi božanskimi močmi, moja gospa, najmočnejša".

Čaščenje Nisabe je v babilonskem obdobju in Hamurabijevi vladavini v 18. stoletju pr. n. št. upadlo. Bolj kot čaščenje boginj je postalo pomembno čaščenje bogov. Zdi se, da je do konca Tretje urske dinastije njeno vlogo večinoma prevzel Nabu, moški bog pisanja, ki je imel v nekaterih virih za ženo boginjo Nisabo. Boginjo so še nekaj tisoč let častili v njegovih templjih. Skupaj z Nabujem je bila tudi na seznamu bogov Novasirskega cesarstva in preživela verska preganjanja, ki so prišla z novimi režimi. Medtem ko se je Nabujev kult v prvih nekaj stoletjih našega štetja razširil celo do Sredozemlja, je čaščenje Nisabe očitno ostalo znotraj Mezopotamije in po padcu Selevkidskega cesarstva leta 63 pr. n. št. zamrlo. Pred padcem se še pojavlja v zgodovinskih zapisih, potem pa je njen kult povsem zamrl. Preostale oblike njenega čaščenja je zatrlo širjenje krščanstva.

Vloga

Nisaba je v sumerski in kasneje v mezopotamski mitologiji služila kot božja pisarka. Bog modrosti Enki, ki je po stvaritvi organiziral svet, je vsakemu božanstvu dodelil vlogo v svetovnem redu. Nisabo je imenoval za pisarko bogov in ji nato zgradil šolo učenja, da je lahko bolje služila tistim, ki so jo potrebovali. Hranila je dokumente, beležila dogodke in opravlja druge pisarske naloge, povezane z bogovi. Zadolžena je bila tudi za označevanje regionalnih meja. Nekaj pisnih del, med njimi Hvalnico templja Keš, ki je hkrati eno od najstarejših ohranjenih pisnih del na svetu, naj bi sestavili bogovi, Nisaba pa jih je zapisala.

Bila je glavna pisarka boginje Nanše. Na prvi dan novega leta sta ona in Nanše reševali spore med smrtniki in pomagali tistim, ki so bili pomoči potrebni. Nisaba je vodila evidenco obiskovalcev in iskalcev pomoči, in jih postavila v vrsto pred boginjo Nanše, ki jim je nato sodila. Nisaba je skrbela tudi za Ninhursagin tempej v Kešu in urejala tempeljsko dokumentacijo.

Družina

Kot pri mnogih sumerskih božanstvih je tudi Nisabin položaj v panteonu in njeno sorodstvo nekoliko dvoumno. V izročilu njenega prvotnega središča čaščenja v Umi je veljalo, da je hči Anuja in Uraš in sestra Gilgameševe matere Ninsun. V izročilu Ereša je bila hčerka Enlila in Ninlil. V tretjih virih se šteje za Ninlilino mater in preko nje za Enlilovo taščo.

Viri, ki se začnejo v Prvi babilonski dinastiji (okoli 1830 – okoli 1531 pr. n. št.), Nisabi dodeljujejo moža po imenu Haja, ki je opisan predvsem kot bog pisarjev, čeprav se zdi, da je bil prvotno samo nekaj več kot "moški odsev Nisabe". Na enem od mezopotamskih seznamov bogov je Haja imenovan "Nisaba bogastva", katerega žensko nasprotje je "Nisaba modrosti". Hajev vzpon po koncu Tretje urske dinastije ki je zaznamoval konec sumerskega obdobja in začetek babilonskega obdobja, se je začel približno v istem obdobju, ko so se vloge mnogo boginj ponovno pripisale bogovom.