naravno oblikovana ozka vodna pot, ki povezuje dve večji vodni telesi

Morski preliv

4 min read
In 126 languages
4 images

2 images

Morski preliv je v hidrogeografiji vodno telo, ki povezuje dve morji ali vodna bazena. Površinska voda je večinoma na obeh straneh na enaki nadmorski višini in lahko teče skozi ožino v obe smeri, čeprav topografija na splošno nekoliko zoži tok. V nekaterih prelivih prevladuje usmerjen tok. Najpogosteje je preliv ozek kanal, ki leži med dvema kopenskima masama. Prelivi so mesta za kopičenje sedimentov, pri čemer se na obeh izhodih običajno pojavljajo usedline velikosti peska, ki tvorijo podvodne pahljače ali delte. Nekateri prelivi niso plovni, ker so preozki, preplitki ali zaradi prisotnosti grebena ali arhipelaga.

Terminologija

Izraza kanal ali prehod sta lahko sinonima in se uporabljata kot sopomenki za preliv, čeprav se včasih razlikujeta z različnimi pomeni. Na Škotskem se kot sinonima za preliv včasih uporabljata tudi firth ali Kyle.

Številni prelivi so gospodarsko pomembni. Prelivi so lahko pomembne plovne poti in za nadzor nad njimi so se odvijale vojne.

Za povezavo dveh oceanov ali morij po kopnem so bili zgrajeni številni umetni kanali, imenovani prekopi, kot je Sueški prekop. Čeprav reke in prekopi pogosto zagotavljajo prehod med dvema velikima jezeroma in se zdi, da ustrezajo formalni definiciji preliva, se običajno ne imenujejo tako. Reke in pogosto prekopi imajo običajno usmerjen tok, ki je vezan na spremembe nadmorske višine, medtem ko prelivi pogosto prosto tečejo v katero koli smer ali pa spreminjajo smer, pri čemer ohranjajo enako nadmorsko višino. Izraz preliv je običajno rezerviran za veliko večje, širše značilnosti morskega okolja. Obstajajo izjeme, pri čemer se prelivi imenujejo kanali; na primer, Pearsejev kanal.

Primerjave

Preliv so obratna oblika ožine. To pomeni, da medtem ko preliv leži med dvema kopenskima masama in povezuje dve veliki oceanski površini, ožina leži med dvema oceanskima površinama in povezuje dve veliki kopenski masi.

Nekateri prelivi imajo potencial za ustvarjanje znatne plimske energije z uporabo turbin plimovanja. Plimovanje je bolj predvidljiva kot energija valov ali vetrna energija. Pentland Firth (preliv) lahko proizvede 10 GW. Cookov preliv na Novi Zelandiji lahko proizvede 5,6 GW, čeprav je skupna energija, ki je na voljo v toku, 15 GW.

Plovni (pravni) režim

Za prelive, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo skozi teritorialno morje med enim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone in drugim delom odprtega morja ali izključne ekonomske cone, velja pravni režim tranzitnega prehoda (Gibraltarski preliv, Rokavski preliv, Hormuška ožina). Režim neškodljivega prehoda velja v prelivih, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo (1), ki povezujejo del odprtega morja ali izključno ekonomsko cono s teritorialnim morjem obalne države (Tiranski preliv, preliv Juan de Fuca, Baltijski preliv) in (2) v prelivih, ki jih tvori otok države, ki meji na preliv in njeno celino, če obstaja proti morju od otoka pot skozi odprto morje ali skozi izključno ekonomsko cono, ki je podobno ugodna glede na plovne in hidrografske značilnosti (Mesinski preliv, Pentland Firth). Neškodljiv prehod skozi takšne prelive se ne sme začasno ustaviti.