factograf
SL

Masikot

Masikot
All data from the card 24
Kategorija
IV. skupina: Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula
svinčev(II) oksid, PbO
Strunzova klasifikacija
04.AC.25
Klasifikacija DANA
04.02.07.01
Kristalna simetrija
ortorombska – dipiramidna,H.-M. simbol: 2/m 2/m 2/m, prostorska skupina: Pbma
Osnovna celica
a = 5,459 Å, b = 4,723 Å, c = 5,859 Å, Z = 4; V = 151,06 Å3 (izračunan iz osnovne celice)
Molekulska masa
223,20 g/mol
Barva
rumena, rdečkasto rumena
Kristalni habit
zemljast, moten, masiven, luskast
Kristalni sistem
ortorombski
Dvojčičenje
opaženo na umetnih kristalih
Razkolnost
razločna po {100} in {010}
Lom
upogljiv
Trdota
2
Sijaj
diamanten
Barva črte
svetlo rumena
Prozornost
prosojen
Gostota
9,642 g/cm3 (izmerjena), 9,81 g/cm3 (izračunana)
Optične lastnosti
dvoosen (+)
Lomni količnik
nα = 2,510, nβ = 2,610, nγ = 2,710
Dvolomnost
δ = 0,200
Pleohroizem
viden
Kot 2V
90° (izmerjen), 86° (izračunan)
Ultravijolična fluorescenca
ne fluorescira

Masikot je svinčev mineral s kemijsko formulo PbO, ki nastaja s preperevanjem drugih svinčevih mineralov. Kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je dimorf tetragonalnega litargita. Masikot prehaja v litargit, in obratno, s kontroliranim segrevanjem in ohlajanjem. V naravi je zelo redek, sicer pa nastaja med industrijskim pridobivanjem in predelavo svinca in svinčevih oksidov.

Masikot (massicot) je francosko ime svinčevega oksida. Razvilo se je iz španskega izraza mazacote, ta pa iz staroarabskega masḥaqūniyā in sirskega mšaḥ to qūnyā, ki v dobesednem prevodu pomenita »mazilo kavstične sode«.

Mineral in njegovo ortorombsko kristalno strukturo so prvič opisali leta 1841 na lokaciji Stolberg, Aachen, Severno Porenje - estfalija, Nemčija, čeprav so ga pod tem imenom poznali že od poznega srednjega veka. Nekaj dokazov kaže, da so ga uporabljali že antični Rimljani, ki so poznali tri svinčeve okside: minij, litargit in masikot.

In 17 languages

Text from Wikipedia, CC BY-SA 4.0 · Source article