tek na dolge proge z uradno razdaljo 42,195 km

Maraton

3 min read
In 109 languages

Maraton je najdaljša tekaška atletska disciplina. Proga za maratonski tek je navadno dolga 42,195 km (26 milj in 385 jardov). Maraton se šteje za najtežjo atletsko disciplino in eno najtežjih športnih disciplin nasploh.

Maraton je bil ena izmed disciplin prvih olimpijskih iger moderne dobe leta 1896, toda razdaljo so določili šele leta 1921. Vsako leto je po svetu več kot 500 maratonskih tekem. Največji na svetu je newyorški maraton, 4. novembra leta 2018 je bilo na startu kar 53.121 tekačev, v cilj jih je prišlo 52.812.

Za primerjavo, največja udeležba na največjem slovenskem maratonu, ljubljanskem je bila leta 2015 in sicer skupaj 2.159 tekačic in tekačev (1739 moških in 420 žensk).

Zgodovina maratona

Ime "maraton" izhaja iz grške legende o grškem vojaku Filipidu, ki je pretekel pot od Maratona do Aten, da bi sporočil zmago grške vojske nad Perzijci. Po tej zgodovinski, a nepotrjeni zgodbi je Filipid ob prihodu v Atene zaradi napora umrl.

Rekordi

Svetovni rekord v maratonu za moške znaša 1 uro 59 minut in 30 sekund. Na londonskem maratonu ga je 26. aprila 2026 postavil Sabastian Sawe iz Kenije. Prvi človek, ki je maraton pretekel pod dvema urama je bil Eliud Kipchoge, ki ga je na Dunaju 12. oktobra 2019 na INEOS 1:59 Challenge pretekel v času 1:59:40.2, vendar rekord zaradi organizacije, podrejene podiranju rekorda ni bil priznan. Pred tem je Eliud Kipchoge na posebnem tekaškem dogodku Breaking2 maja 2017 v Italiji tekel čas 2:00:25.

Svetovni rekord za ženske je na chicaškem maratonu 13. oktobra 2024 postavila Ruth Chepng'etich iz Kenije. Znaša 2 uri, 9 minut in 56 sekund.

Slovenski rekordi

Slovenski rekorder je še vedno Roman Kejžar, ko je 26. marca leta 2000 v Torinu dosegel rezultat dve uri, 11 minut in 50 sekund. Ženska rekorderka je Helena Javornik, ki je 17. oktobra 2004 v Amsterdamu maratonsko progo pretekla v dveh urah, 27 minutah in 33 sekundah.

Oba rekorderja imata tudi rekorde v polmaratonu.

Najboljših deset vseh časov

Po statistiki mednarodne atletske zveze IAAF so navedeni atleti in atletinje najhitrejši maratonci na svetu.

Moški
Čas	Atlet	Država	Datum	Kraj
2 uri 1 minuta 9 sekund	Eliud Kipchoge	Kenija	25. september 2022	Berlin
2 uri 3 minute 13 skund	Dennis Kimetto	Kenija	28. september 2014	Berlin
2 uri 3 minute 23 sekund	Wilson Kipsang	Kenija	30. september 2013	Berlin
2 uri 3 minute 38 sekund	Patrick Makau	Kenija	25. september 2011	Berlin
2 uri 3 minute 42 sekund	Wilson Kipsang	Kenija	30. oktober 2011	Frankfurt
2 uri 3 minute 59 sekund	Haile Gebrselassie	Etiopija	28. september 2008	Berlin
2 uri 4 minute 23 sekund	Ayele Abshero	Etiopija	27. januar 2012	Dubaj
2 uri 4 minute 27 sekund	Duncan Kibet	Kenija	5. april 2009	Rotterdam
2 uri 4 minute 27 sekund	James Kwambai	Kenija	5. april 2009	Rotterdam
2 uri 4 minute 40 sekund	Emmanuel Mutai	Kenija	17. april 2011	London
2 uri 4 minute 50 sekund	Dino Sefir Kemal	Etiopija	27. januar 2012	Dubaj

Ženske
Čas	Atletinja	Država	Datum	Kraj
2 uri 14 minut 4 sekund	Brigid Kosgei	Kenija	13. oktober 2019	Chicago
2 uri 15 minut 25 sekund	Paula Radcliffe	Združeno kraljestvo	13. april 2003	London
2 uri 18 minut 20 sekund	Liliya Shobukhova	Rusija	9. oktober 2011	Chicago
2 uri 18 minut 47 sekund	Catherine Ndereba	Kenija	7. oktober 2001	Chicago
2 uri 19 minut 12 sekund	Mizuki Noguchi	Japonska	25. september 2005	Berlin
2 uri 19 minut 19 sekund	Mary Keitany	Kenija	17. april 2011	London
2 uri 19 minut 19 sekund	Irina Mikitenko	Nemčija	28. september 2008	Berlin
2 uri 19 minut 31 sekund	Aselefech Mergia	Etiopija	27. januar 2012	Dubaj
2 uri 19 minut 34 sekund	Lucy Kabuu	Kenija	27. januar 2012	Dubaj
2 uri 19 minut 36 sekund	Deena Kastor	ZDA	23. april 2006	London

Razdalje

Razdalje olimpijskih maratonov
Leto	Razdalja (km)	Razdalja (milje)
1896	40	24,85
1900	40,26	25,02
1904	40	24,85
1906	41,86	26,01
1908	42,195	26,22
1912	40,2	24,98
1920	42,75	26,56
1924	42,195	26,22

Dolžina maratona na začetku ni bila natančno določena, čeprav je pomembno omeniti, da so atleti vedno tekmovali na enako dolgih razdaljah. Razdalje na nekaj prvih olimpijskih igrah so bile okrog 40 kilometrov in so se spreminjale. Dolžina proge je bila namreč odvisna do mesta, ki je igre organiziralo.

Poenotena dolžina 42,195 km je obveljala prvič leta 1924 in od takrat dalje se ne spreminja več.