factograf
SL

nekdanja država v Severni Ameriki, ki so jo med ameriško državljansko vojno (1861–1865) ustanovile južne Združene države Amerike

Konfederacija ameriških držav

Konfederacija ameriških držav

Key facts

prebivalstvo9.103.332
površina1.995.392km²
primerek odzgodovinska nepriznana država
državaKonfederacija ameriških držav
glavno mestoMontgomery
nastanek8. februar 1861
državni poglavarJefferson Davis
nosilec oblastiJefferson Davis
celinaSeverna Amerika
valutadolar konfederacijskih držav
All data from the card 17
Status
Nepriznana država
Glavno mesto
Montgomery, Alabama (do 29. maja, 1861) Richmond, Virginija (do 3. aprila, 1865)
Največje mesto
New Orleans (4. februar, 1861 – 1. maj, 1862) (zajetje) Richmond (1. maj, 1862–vdaja)
Skupni jeziki
angleščina (de facto)
Vlada
Konfederacijska republika
• 1861–1865
Jefferson Davis
• 1861–1865
Alexander Stephens
Zakonodajalec
Kongres
• zgornji dom
Senat
• spodnji dom
Spodnji dom
Zgodovinska doba
Državljanska vojna ZDA Novi imperializem
• nastanek konfederacije
4. februar 1861
• razpustitev konfederacije
5. maj 1865
18601
1995392 km2
• 18601
9103332
• sužnji2
3521110
Valuta
konfederalni dolar

Konfederacija ameriških držav (angleško Confederate States of America, kratica CSA) je bila zveza enajstih južnih držav ZDA. Zaradi nasprotij s severom so na jugu leta 1861 oblikovali svojo državo. Najprej se je decembra 1860 odcepila Južna Karolina; njej pa so v začetku leta 1861 sledile:

Ob izbruhu secesijske vojne med aprilom in junijem 1861 so se jim pridružile še:

H konfederaciji sta pristopili tudi državi Missouri in Kentucky, vendar ju je takoj po odcepitvi novembra 1861 zasedla vojska ZDA, secesionistični vladi pa sta bili izgnani.

Glavno mesto je bilo sprva Montgomery, od julija 1861 pa Richmond. Prvi in edini predsednik je bil Jefferson Davis, konfederacija je imela tudi lastno ustavo, vojsko, vlado, kongres in valuto, konfederalni dolar. Po porazu v vojni in brezpogojni vdaji aprila leta 1865 je konfederacija prenehala obstajati. Odcepljene države so se pripojile nazaj k ZDA.

Obdobje pred odcepitvijo

Zemljevid konfederacije
Zemljevid konfederacije

Ko so ZDA dokončno zaokrožile svoje ozemlje oziroma ko se je končala faza ozemeljske ekspanzije, so družbeni nemiri, ki so ga povzročila vprašanja suženjstva, postajali vse ostrejši. Na severu so bila vse glasnejša družbenopolitična in moralna kritika suženjskega sistema (mdr. je 1852 izšel znameniti roman Harriet Beecher-Stowe Koča strica Toma; na jugu pa so se države še vedno močno oklepale suženjstva, njegov obstoj in nadaljevanje pa utemeljevali z različnimi spornimi antropološkimi, socialnoekonomskimi in verskimi argumenti. Prepad med nasprotniki suženjstva in njegovimi zagovorniki je bil vedno hujši in se je poglabljal zaradi različnih oblik gospodarstva in družbenega reda. Medtem ko je bila za sever značilna živahna trgovina, industrija, ladjedelstvo ter demokratičen pogled na svet, je na jugu prevladoval tip plantažnega gospodarstva monokultur in bombaža ter patriarhalno-aristokratski pogled na svet.

Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan kot oster nasprotnik suženjstva. Spori in nesoglasja med severom in jugom so bili vedno večji, kar je aprila 1861 privedlo do izbruha državljanske vojne.

Galerija slik

Konfederalni dolar
Konfederalni dolar
Konfederalna poštna znamka
Konfederalna poštna znamka
Ustava
Ustava
Prvi vladni kabinet
Prvi vladni kabinet
Vladna zgradba v Richmondu
Vladna zgradba v Richmondu
Prva "Bela hiša" v Montgomeryju
Prva "Bela hiša" v Montgomeryju
Druga "Bela hiša" v Richmondu
Druga "Bela hiša" v Richmondu
Predsednik Jefferson Davis
Predsednik Jefferson Davis
8 images

Read next

In 93 languages

Text from Wikipedia, CC BY-SA 4.0 · Source article