Kolíbriji (znanstveno ime Trochilidae) so družina majhnih ptic. Zaradi hitrega prhutanja s svojimi krili (15 do 80 nihajev na sekundo, kar je odvisno od velikosti ptice) so sposobni lebdeti v zraku. So edine ptice, ki lahko letijo nazaj.
Razširjenost
Nobena vrsta kolibrijev ne živi v Evropi. Živijo le v obeh Amerikah (od Kanade in Aljaske do otočja Ognjena dežela na skrajnem jugu Južne Amerike) ter v Karibih.
Taksonomija in sistematika
Družino Trochilidaeje leta 1825 uvedel irski zoolog Nicholas Aylward Vigors, pri čemer je kot tipski rod določil rod Trochilus. Tradicionalno jih uvrščamo v red Apodiformes, ki vključuje tudi hudournike, vendar so jih nekateri taksonomi ločili v lasten red, Trochiliformes.
Kosti kril kolibrijev so votle in krhke, kar otežuje fosilizacijo, zato je njihova evolucijska zgodovina slabo dokumentirana. Čeprav znanstveniki domnevajo, da kolibriji izvirajo iz Južne Amerike, kjer je raznolikost vrst največja, so možni predniki današnjih kolibrijev morda živeli tudi v delih Evrope in na območju današnje južne Rusije.
Do leta 2025 je bilo identificiranih 375 vrst kolibrijev. Tradicionalno so jih razdelili v dve poddružini: puščavniki (Phaethornithinae) in pravi kolibriji (Trochilinae, ki vključujejo vse ostale vrste). Molekularne filogenetske raziskave pa so pokazale, da so puščavniki sestrska skuina topazov in jakobinov, zaradi česar opredelitev poddružine Trochilinae ni monofiletska. Kolibriji so razdeljeni v devet glavnih kladov: topazi in jakobini, puščavniki, mangi, kokete, bleščeči kolibriji, veliki kolibri (Patagona gigas), gorski dragulji, čmrlji kolibriji in smaragdi. Med njimi imajo topazi in jakobini najstarejšo ločitev od ostalih kolibrijev. Družina kolibrijev je po številu vrst tretja največja med vsemi ptičjimi družinami (za tirančki in tanage).
Zunanje povezave
- The Hummingbird Website Hummingbird photos, videos, articles, links, frequently asked questions
