factograf
SL

kemični element s simbolom Cd in atomskim številom 48

Kadmij

Kadmij

Key facts

primerek odkemični element, halkofilni elenent
masa112 dalton
opisano v viruBrockhaus-Efronov enciklopedijski slovar
All data from the card 40
Izgovarjava
IPA:
Videz
srebrna modrikasto-siva kovina
Standardna atomska teža Ar, std(Cd)
112414(4)
Vrstno število (Z)
48
Skupina
skupina 12
Perioda
perioda 5
Blok
blok d
Razporeditev elektronov
[Kr] 4d10 5s2
Razporeditev elektronov po lupini
2, 8, 18, 18, 2
Faza snovi pri STP
trdnina
Tališče
321,07 °C
Vrelišče
767 °C
Gostota (blizu s.t.)
8,65 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)
7,996 g/cm3
Talilna toplota
6,21 kJ/mol
Izparilna toplota
99,87 kJ/mol
Toplotna kapaciteta
26,020 J/(mol·K)
pri T (°C)
257
Oksidacijska stanja
−2, +1, +2 (rahlo bazični oksid)
Elektronegativnost
Paulingova lestvica: 1,69
Ionizacijske energije
1.: 867,8 kJ/mol 2.: 1631,4 kJ/mol 3.: 3616 kJ/mol
Atomski polmer
empirično: 151 pm
Kovalentni polmer
144±9 pm
Van der Waalsov polmer
158 pm
Pojavljanje v naravi
prvobitno
Kristalna struktura
​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica
2310 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek
30,8 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost
96,6 W/(m⋅K)
Električna upornost
72,7 nΩ⋅m (pri 22 °C)
Magnetna ureditev
diamagnetik
Magnetna susceptibilnost
−19,8·10−6 cm3/mol
Youngov modul
50 GPa
Strižni modul
19 GPa
Stisljivostni modul
42 GPa
Poissonovo razmerje
0,30
Mohsova trdota
2,0
Trdota po Brinellu
203–220 MPa
Številka CAS
7440-43-9
Odkritje in prva izolacija
Karl Samuel Leberecht Hermann in Friedrich Stromeyer (1817)

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48. Ta relativno redka, mehka, modrikasto-bela, strupena prehodna kovina se pojavlja v cinkovih rudah in se večinoma uporablja v baterijah.

Pomembne lastnosti

Kadmij je mehka, kovljiva in upogljiva, modrikasto-bela dvovalentna kovina, ki jo zlahka režemo z nožem. Kadmij je v mnogih pogledih podoben cinku, vendar se pojavlja v bolj kompleksnih spojinah.

Najpogostejše oksidacijsko stanje kadmija je +2, čeprav v redkih primerih najdemo tudi +1.

Uporaba

Približno tri četrtine kadmija po svetu uporabljajo za izdelavo električnih baterij (posebno baterij Ni-Cd), večino od preostale četrtine pa v glavnem za barvila, prevleke, in kot stabilizator za plastike. Druge rabe:

  • Uporabljan v nekaterih zlitinah z najnižjim tališčem.
  • Zaradi nizkega koeficienta trenja in zelo dobre odpornosti proti utrujenosti, se uporablja pri nosilnih zlitinah.
  • 6&nnsp;% kadmija se uporablja pri elektrogalvaniziranju.
  • Mnoge vrste spajk vsebujejo to kovino.
  • Kot ovira za nadzor jedrske fizije.
  • Spojine, ki vsebujejo kadmij, se uporabljajo v črnobelih televizijskih fosforjih in tudi v modrih in zelenih fosforjih pri ceveh barvne televizije.
  • Kadmij tvori različne soli, najpogostejša med njimi je kadmijev sulfid. Ta sulfid se uporablja kot rumeno barvilo.
  • Uporablja se v nekaterih polprevodnikih.
  • Nekatere spojine kadmija se uproabljajo v PVC kot stabilizatorji.
  • Uporabljal se je v prvem detektorju nevtrinov.

Read next

In 150 languages

slAfrikaansአማርኛaragonésअंगिकाالعربيةالدارجةمصرىasturianuazərbaycancaбашҡортсаBasa BaliBikol Centralбеларуская (тарашкевіца)беларускаябългарскиभोजपुरीবাংলাབོད་ཡིགbrezhonegbosanskicatalà閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄CebuanoکوردیcorsučeštinaчӑвашлаCymraegdanskDeutschΕλληνικάEnglishEsperantoespañoleestieuskaraفارسیsuomiføroysktfrançaisNordfriiskfurlanGaeilgeGàidhliggalegoગુજરાતીGaelg客家語 / Hak-kâ-ngîעבריתहिन्दीFiji HindihrvatskiKreyòl ayisyenmagyarհայերենinterlinguaBahasa IndonesiaIdoíslenskaitaliano日本語la .lojban.JawaქართულიKabɩyɛқазақшаಕನ್ನಡ한국어kurdîкомиkernowekкыргызчаLatinaLëtzebuergeschLugandaLimburgsLigurelombardlietuviųlatviešuмокшеньMalagasyмакедонскиമലയാളംмонголꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟमराठीкырык марыBahasa Melayuမြန်မာဘာသာPlattdüütschनेपालीनेपाल भाषाNederlandsnorsk nynorsknorskNovialoccitanlivvinkarjalaଓଡ଼ିଆиронਪੰਜਾਬੀpolskiPiemontèisپنجابیپښتوportuguêsRuna Simiromânăarmãneashtiрусскийसंस्कृतम्sardusicilianuScotsسنڌيsrpskohrvatski / српскохрватскиSimple EnglishslovenčinaSoomaaligashqipсрпски / srpskiSeelterskSundasvenskaKiswahiliதமிழ்తెలుగుтоҷикӣไทยTagalogTürkçeтатарча / tatarçaئۇيغۇرچە / Uyghurcheукраїнськаاردوoʻzbekcha / ўзбекчаvepsän kel’Tiếng ViệtWinaray吴语хальмгייִדישYorùbá文言閩南語 / Bân-lâm-gí粵語中文isiZulu

Text from Wikipedia, CC BY-SA 4.0 · Source article