factograf
SL

Boracit

Boracit
All data from the card 28
Kategorija
Tektoborati
Kemijska formula
Mg3B7O13Cl
Strunzova klasifikacija
6.GA.05
Klasifikacija DANA
25.06.01.01
Kristalna simetrija
Pca21
Osnovna celica
a = 8,577(6) Å, b = 8.553(8) Å, c = 12,09(1) Å Z = 4
Molekulska masa
392,03 g/mol
Barva
brezbarven, bela, siva, rjava, oranžna, rumena, bledo zelene, temno zelena, modrozelena ali modra; v preuščeni svetlobi brezbarven
Kristalni habit
kristaliničen, razsejan (psevdokubičen)
Kristalni sistem
ortorombski
Dvojčičenje
redko kot vraščeni dvojčki
Razkolnost
brez razkola
Lom
nepravilen/neraven, školjkast
Žilavost
krhek
Trdota
7 – 7,5
Sijaj
steklast, diamanten
Barva črte
bela
Prozornost
polprozoren do prozoren
Specifična teža
2,95
Gostota
2,91 – 3,10
Optične lastnosti
dvoosen (+)
Lomni količnik
nα=1,658 – 1,662,nβ=1,662 – 1,667,nγ=1,668 – 1,673
Dvolomnost
δ = 0,010–0,011
Pleohroizem
brez
Kot 2V
82°
Disperzija
0,024 (šibka)
Ultravijolična fluorescenca
brez
Topnost
zelo počasi topen v vodi, počasi, vendar popolnoma topen v HCl

Boracit je magnezijev boratni mineral s kemijsko formulo Mg3B7O13Cl. Kristalizira v ortorombskih piramidalnih kristalih modrozelene, brezbarvne, sive, rumene ali bele barve. Kristali imajo lahko tudi psevdokubične in oktaedrične značlilnosti, ki bi lahko bile posledica prehoda iz nestabilne visokotemperaturne kubične oblike med ohlajanjem. Pogosti so tudi vraščeni dvojčki. Pojavljajo se kot dobro razviti kristali in razsejana zrna, pogosto vraščena v kristale sadre in anhidrita. Boracit ima trdoto 7-7,5 in specifično težo 2.9. Prelom je školjkast in ne kaže razkolnosti. V vodi ni topen.

Njegova tipična nahajališča so evaporitne sekvence, v katerih se najdejo tudi sadra, anhidrit, halit, silvit, karnalit, kainit in hilgardit. Prvič so ga opisali leta 1789 na njegovi tipski lokaciji Kalkberg, Spodnja Saška, Nemčija. Ime je dobil po elementu boru, ki tvori 19-20 % njegove mase.

Read next

In 32 languages

Text from Wikipedia, CC BY-SA 4.0 · Source article