Al-Muktafi II.

Bodoči kalif al-Muktafi je bil rojen 9. aprila 1096 kot Abu Abdalah Mohamed, sin abasidskega kalifa al-Mustazhirja (vladal 1094–1118). sirske sužnje Ašin. Očeta je po smrti 6. avgusta 1118 nasledil al-Muktafijev polbrat al-Mustaršid, ki je vladal šestnajst let, zadnja tri leta v vojni proti seldžuškemu sultanu in svojemu namestniku Masudu. V bitki v bližini Hamadana je kalifa zapustila njegova vojska, njega samega pa so Seldžuki ujeli. Osvobodili so ga po njegovi obljubi, da ne bo zapustil svoje palače, a so ga še pred tem v njegovem šotoru umorili. Sodobni zgodovinarji sumijo, da je umor spodbudil Masud, čeprav dva najpomembnejša zgodovinarja tistega obdobja, Ibn al-Asir in al-Džavz, tega ne omenjata.

Al-Mustaršida je 29. avgusta 1135 nasledil njegov sin in dedič al-Rašid Billah. Tudi on je, tako kot njegov oče, poskusil z oblikovanjem lastne vojske doseči vojaško neodvisnost od Seldžukov. Da bi maščeval očetovo smrt, je užalil odposlanca sultana Masuda, ki je prišel zahtevat veliko daril, spodbudil drhal k plenjenju njegove palače in nato s podporo turkomanskega atabega Zengija postavil nasprotnega sultana. Masud je na dogodke odgovoril z obleganjem Bagdada, ki se je sprva dobro branil, na koncu pa sta al-Rašid Billah in Zengi, brez upanja na uspeh, pobegnila v Mosul. Sultan je ponovno vzpostavil svojo oblast, odstavil al-Rašida Billaha in na njegovo mesto postavil njegovega strica al-Muktafija II. Al-Rašid Billah je pobegnil v Isfahan, kjer ga je junija 1138 umorila skupina štirih asasinov.

Al-Muktafi je bil 17. septembra 1136 razglašen za kalifa. Notranje boje Seldžukov je izkoristil za zaščito svoje oblasti nad Bagdadom in postopoma nad večjim delom Iraka.

Leta 1148 se je uspešno boril proti skupini seldžuških generalov, ki so se uprli sultanu Masudu in napadli Bagdad. Po nekaterih virih je podoben poskus sledil naslednje leto in kalifova vojska jih je ponovno premagala. Po Masudovi smrti oktobra 1152 in posledičnem boju za njegovo dediščino med Seldžuki je al-Muktafi igral aktivno vlogo. V mesecih po Masudovi smrti je zasegel Vasit in Hilo. V seldžuškem boju za nasledstvo je podpiral Masudovega brata Sulejman Šaha proti Masudovemu nečaku Mohamedu II. Od prvega je v zameno za podporo izsilil zavezo, da se ne bo vmešaval v iraške zadeve.

Potem ko je Mohamed premagal Sulejman Šaha, so Seldžuki leta 1157 odkorakali na Bagdad in ga začeli oblegati. Ko se je Mohamed soočil z uporom Malik Šaha III. v Hamadanu, so obleganje opustili. Al-Muktafi je sčasoma obnovil dobre odnose z Mohamedom in v zadnjih letih vladanja dvakrat zaman napadel Tikrit, a zavzel mesto Lihf.

Za kalifovega vezirja je bil imenovan Avn al-Din ibn Hubajra in to funkcijo opravljal šestnajst let do svoje smrti 27. marca 1165. Domneva se, da ga je zastrupil njegov zdravnik, plačan od njegovih tekmecev.

Med al-Muktafijevim kalifatom so divjale križarske vojne, v katerih se je kot pogumen in radodaren bojevnik vojskoval Zengi, atabeg Mosula in ustanovitelj dinastije Zengidov. Ko se je Zengi nekoč znašel v težavah, je za pomoč prosil al-Muktafija in dobil 20.000 mož. V resnici niti Seldžuki niti kalif niti emirji niso bili navdušeni na vojno proti križarjem.

Sodobni islamski zgodovinarji hvalijo Al-Muktafija kot krepostnega, sposobnega in pogumnega vladarja. Med svojim petindvajsetletnim kalifatom je izvedel številne manjše odprave proti sovražnikom po Iraku in Siriji.

Listino o zaščiti, ki jo je al-Muktafi leta 1139 podelil nestorijanskemu patriarhu Abdišu III., je leta 1926 objavil asirski učenjak Alphonse Mingana.

Ena od njegovih žena je bila Fatima Hatun, hči sultana Mohameda I. Taparja in njegove žene Nistandar Džahan. Poročila sta se leta 1137. Fatima je umrla septembra 1147.

Ena od njegovih konkubin je bila Grkinja Tavus, mati al-Muktafijevega naslednika al-Mustsandžida. Druga konkubina je bila Um Abu Ali, mati njegovega sina Abu Alija. Um Abu Ali je želela, da bi očeta nasledil njen sin in je po moževi smrti leta 1160 poskušala ubiti novega kalifa. Al-Mustandžid je odkril zaroto in uporniškega brata in njegovo mater zaprl.

Ena od njegovih hčera je bila Zubajda, žena sultana Masuda ibn Mohameda. Poročila sta se leta 1140. Njena dota je bila sto tisoč dinarjev. Poročni obred je bil zaradi njene mladoletnosti prestavljen za pet let, poroka pa ni bila nikloli sklenjena zaradi Masudove smrti leta 1152.

Druga hči je bila Kerman Hatun, žena sultana Mohameda II. Ibn Mahmuda Poročila sta se proti koncu leta 1158 ali v začetku leta 1159. Zakon zaradi Mohamedove bolezni in smrti ni bil konzumiran. Kerman se je po njegovi smrti novembra 1160 poročila z Arslan Šahom II.

Al-Muktafi je umrl 12. marca 1160 v starosti 64 let. Nasledil ga je sin Jusuf, bolj znan po svojem vladarskem imenu al-Mustandžid.