Čongan

Zgodnja zgodovina Čongana je večinoma neznana. Po letu 926, ko je Balhe osvojila dinastija Ljao, je bilo na tem ozemlju ustanovljeno marionetno kraljestvo Dongdan. V Dongdanu je izbruhnilo veliko uporov, ki jih je Ljao večino hitro zatrl. Ko je bilo kitansko kraljestvo Dongdan ukinjeno in je glavnina kitanske vojske zapustila njegovo ozemlje, je general Jol Manhua sredi 930. let ustanovil Čongan, da bi preprečil popolno okupacijo dinastije Ljao. Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da je Čongan zaprosil za pomoč sosednja plemena v upanju, da bi strmoglavil dinastijo Ljao, kar mu očitno ni uspelo.

Leta 970 je kralj Čongana skupaj s sosednjimi Džurčeni plačal davek dinastiji Song. V vseh štirih primerih, ko so odposlanci Čongana uspeli priti na dvor Songa, so tja prišli skupaj z Džurčeni. Čongan je bila revna država in ni mogla financirati svojih neodvisnih misij.

Zgodovina dinastije Song trdi, da je izvor ljudstva Čongan mogoče izslediti nazaj do nekdanje Mahanske plemenske zveze. Ker je bila Mahanska plemenska zveza ustanovljena na oddaljenem jugu Korejskega polotoka in je do 10. stoletja za skoraj tisočletje izginila, je kitajski zapis po mnenju kitajskih zgodovinarjev očitno napačen. Korejski zgodovinarji na drugi strani menijo, da je zapis v Zgodovini Songa točen. Kogurjo, predhodnik Barheja in Čongana, je del svoje dediščine zagotovo nasledil od Mahanske plemenske zveze, saj je obstajala na istem ozemlju. V sporočilu cesarju Songa leta 981 je O Hjonmjong svoje ljudstvo opisal kot "preostale prebivalce Bohaja", ki so živeli v nekdanji deželi Kogurjo. Namen podaniške misije Čongana v dinastijo Song je bil predlog, da se Song in Čongan združita in začneta skupni napad na Ljao, kar je Song zaradi vojaške moči Ljaa zavrnil. O Hjonmjong je opisal tudi svoje ozemlje kot močno opustošeno s strani Ljaa in da mu grozi neposredno uničenje.

Kitani niso priznali Čongana kot države in so njegove prebivalce imenovali 'udžejska plemena'. Leta 975 so ga napadli in bili poraženi. Leta 976 je klan Jol zamenjal klan Oh. Čongnanu je nato do leta 986 vladal O Hjonmjong (kitajsko: Vu Šuanming), ko ga je dokončno uničila dinastija Ljao. Korejski zgodovinarji teoretizirajo, da je bila zamenjava klana Jol s klanom Oh morda nasilna in zato vplivala na uničenje Čongana. V zgodovinski knjigi Korjosa je zapis, da je leta 979 v Korjo zbežalo več deset tisoč beguncev iz plemena Parhe, največ po eksodusu leta 936, ko je prestolonaslednik plemena Parhe Te Kvanghjon v Korjo pripeljal več deset tisoč beguncev.

Čongan je uradno padel leta 986, vendar zapisi kažejo, da je odpor Parhejev trajal še več let, zlasti leta 994. Ljao se je nanj odzval s kazenskimi akcijami in nato z ustanovitvijo treh vojaških postojank v spodnjem toku reke Jalu. Leta 991 je zasedel celotno ozemlje Čongana. Zadnji uporniki so bili uničeni leta 999.

• Jol Manhua (열만화, 烈萬華), tudi Lje Vanhua (938–976)
• O Hjonmjong (오현명, 烏玄明), tudi Vu Šuanming (976–986)